»Na poti v odraslo življenje sem tekla. Trdno odločena, da so strašne družinske zgodbe in tiste od sosedov porabili oni . . .«

»Kjer stopam zdaj, je zemlja okrog mene pusta. Otrplost v naravi je mimikrija skorje, ki te obda. Tolčem skoznjo, drobim sprijete minerale. Kot da tukaj nisem več doma.«

»S prepletom narativnih, liričnih in analitičnih prvin rahločutno in slogovno izbrušeno razpira okruške iz življenja staršev, starih staršev, sorodnikov in vseh, katerih usode se razraščajo v njej sami, kajti shranjeni smo drug v drugem, pravi.«

»V njenem slušnem dometu nihče ne omenja sreče.«

»Del divjine, moje lastne, se hoče spreleteti nad črno jaso in nad reko, zgrabiti plen. Kremplji so naostreni v britev, oči pronicajo v pritajene oblike, krila so razprta kot nebo. V resnici nikdar nismo zgolj naš dnevni jaz. Tisti, ki je viden in poznan.«

»To si avtorji vedno želimo, vedno je zaželeno, da ko nekaj nastane, pride do drugih. Ko neka pesniška zbirka izide, ni več avtorjeva, ampak je od bralcev.«

»Letošnje poletje bo drugačno od drugih, dobro vesta – v nasičenem, že precej žgočem ozračju je nekakšna nevarnost.«

»Navdihujoče Ćrtice otoplijo trpko ozračje in orosijo oko s svojo srčnostjo.«

»Hud mraz po nižinah v zadnjih treh desetletjih redkejši kot nekoč zaradi splošnega segrevanja ozračja in manjšega števila dni z vsaj nekajcentimetrsko snežno odejo, ki v jasnih in mirnih nočeh omogoča močno ohlajanje.«